Luke 21

21. Poglavje

1Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico. 2Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja, 3ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: 4zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela. 5In ko so nekateri pravili o templju, da je olepšan z lepim kamenjem in darovi, reče: 6Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl. 7In vprašajo ga, rekoč: Učenik, kdaj pa bode to? in kaj bo znamenje, kadar se ima to zgoditi? 8On pa reče: Varujte se, da vas ne zapeljejo. Zakaj veliko jih pride z imenom mojim in poreko: Jaz sem! in: Čas se je približal. Ne hodite za njimi! 9Kadar boste pa slišali o vojskah in vstajah, ne uplašite se; zakaj to se mora prej zgoditi: ali konec ne pride precej. 10Tedaj jim je pravil: Vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; 11in bodo veliki potresi ter po raznih krajih lakote in kuge, tudi bodo grozote in znamenja velika z neba. 12A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega. 13A to vam dá priložnost za pričanje. 14Vtisnite si torej v srce, da vam ni skrbeti naprej, kako se boste zagovarjali; 15zakaj jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši. 16Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore; 17in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega. 18Pa las z glave vam ne pogine. 19S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje! 20Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. 21Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto. 22Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano. 23Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo v tej deželi in jeza božja nad tem narodom. 24In padali bodo od ostrine meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov. 25In znamenja bodo na solncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov; 26ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale. 27In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko. 28Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša. 29In pove jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje: 30videč, da že brstje poganja, sami spoznavate, da je poletje že blizu. 31Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje. 32Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse ne zgodi. 33Nebo in zemlja preideta, a besede moje ne preidejo. 34Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. 35Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. 36Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim. 37In po dnevi je učil v templju, a zvečer je hodil prenočevat na goro, ki se imenuje Oljska. 38In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.